Tihoživljenje‌‍‍‍‌‍‌‍‌‍‍‌‌‍‌‌‍‍‌‌‍‍‍‍‍‍‍‍‌‌‍‌‌‍‍‌‍‍‌‌‌‌‍‌‍‍‌‍‍‌‌‍‍‍‍‍‍‌‍‍‌‍‌‍‌‌‌‍‌‍‍‍‍‍‍‍‍‌‌‌‌‌‌‌‍‌‌‍‍‌‌‍‍‌‍‍‌‌‍‍‌‌‌‍‌‌‌‍‍‌‌‍‌‍‌‌‌‍‌‌‍‍‌‌‌‍‌‍‌‌‍‌‍‌‌‍‌‌‌‌‌‍‌‍‌‌‌‌‍‌‌‌‍‍‌‌‌‍‌‌‌‌‍‍‌‌‍‌‍‍‍‌‍‍‌‌‍‌‌‌‌‍‌‌‍‌‍‍‌‍‌‍‌‍‌‌‍‌‌‌‍‍‌‌‍‍‌‌‌‌‍‌‍‌‍‍‍‌‌‍‍‍‌‌‍‌‍‌‍‌‍‌‌‌‍‌‍‍‌‍‍‌‍‌‍‌‍‌‍‍‍‍‌‌‌‍‌‌‌‍‌‌‌‌‌‍‌‌‌‍‌‍‍‌‌‍‌‌‌‍‌‌‍‌‌‌‌‍‍‌‌‍‍‌‍‌‌‍‌‌‍‌‌‌‍‍‌‍‌‌‌‍‌‌‌‌‌‌‌‍‌‍‌‍‌‌‍‌‌‍‌‌‌‌‌‌‌‍‌‌‍‍‌‌‍‍‌‍‌‍‍‌‌‍‌‌‌‌‍‌‌‍‌‍‍‌‍‌‍‌‍‌‌‍‌‌‌‍‍‌‌‍‍‌‌‌‌‍‌‍‌‍‍‍‌‌‍‍‍‌‌‍‌‍‌‍‌‍‌‌‌‍‌‍‍‌‍‍‌‍‌‍‌‍‌‍‍‍‍‌‍‌‌‌‍‌‌‌‍‌‌‌‌‌‍‌‌‌‍‌‍‍‌‌‍‌‌‌‍‌‍‌‌‍‌‌‌‌‍‍‌‌‍‍‌‍‌‌‍‌‌‍‌‌‍‍‌‌

Cikel Tihoživljenje prinaša bolj prečiščen, zadržan umetniški jezik. Družbene in zgodovinske reference tokrat zavestno umanjkajo. Umetnik ne želi nagovarjati družbenega diskurza, temveč se osredotoča na temeljno delovanje slikarstva, na osnovna vprašanja vizualnega upodabljanja. Beseda »tiho« ni le aluzija na zvrst tihožitja, izraža tudi določen ustvarjalski odnos. Slikar se odloči za umik pred hrupom sveta – ne zato, ker ga njegova vprašanja ne bi več zanimala, temveč ker išče drugačne odgovore.‌‍‍‍‌‍‌‍‌‍‍‌‌‍‌‌‍‍‌‌‍‍‍‍‍‍‍‍‌‌‍‌‌‍‍‌‍‍‌‌‌‌‍‌‍‍‌‍‍‌‌‍‍‍‍‍‍‌‍‍‌‍‌‍‌‌‌‍‌‍‍‍‍‍‍‍‍‌‌‌‌‌‌‌‍‌‌‍‍‌‌‍‍‌‍‍‌‌‍‍‌‌‌‍‌‌‌‍‍‌‌‍‌‍‌‌‌‍‌‌‍‍‌‌‌‍‌‍‌‌‍‌‍‌‌‍‌‌‌‌‌‍‌‍‌‌‌‌‍‌‌‌‍‍‌‌‌‍‌‌‌‌‍‍‌‌‍‌‍‍‍‌‍‍‌‌‍‌‌‌‌‍‌‌‍‌‍‍‌‍‌‍‌‍‌‌‍‌‌‌‍‍‌‌‍‍‌‌‌‌‍‌‍‌‍‍‍‌‌‍‍‍‌‌‍‌‍‌‍‌‍‌‌‌‍‌‍‍‌‍‍‌‍‌‍‌‍‌‍‍‍‍‌‌‌‍‌‌‌‍‌‌‌‌‌‍‌‌‌‍‌‍‍‌‌‍‌‌‌‍‌‌‍‌‌‌‌‍‍‌‌‍‌‌‍‌‌‌‌‍‌‍‌‍‍‌‌‌‌‌‍‍‌‌‍‌‍‍‌‍‍‌‍‌‌‌‍‌‌‌‌‌‌‌‍‌‍‌‍‌‌‍‌‌‍‌‌‌‌‌‌‌‍‌‌‍‍‌‌‍‍‌‍‌‍‍‌‌‍‌‌‌‌‍‌‌‍‌‍‍‌‍‌‍‌‍‌‌‍‌‌‌‍‍‌‌‍‍‌‌‌‌‍‌‍‌‍‍‍‌‌‍‍‍‌‌‍‌‍‌‍‌‍‌‌‌‍‌‍‍‌‍‍‌‍‌‍‌‍‌‍‍‍‍‌‍‌‌‌‍‌‌‌‍‌‌‌‌‌‍‌‌‌‍‌‍‍‌‌‍‌‌‌‍‌‍‌‌‍‌‌‌‌‍‍‌‌‍‌‌‍‌‌‌‌‍‌‍‌‍‍‌‌‌‌‌‍‍‌‌‍‌‍‍‍‍‌‌